Tehnike preživetja ob morju

Težko pričakovani glavni dopust je že davno mimo, z njim pa vse vrste morskih dogodivščin: plavanje, jadranje, potapljanje, vožnja s čolnom, … Vendar se nam hitro lahko kaj zalomi in ne gre vse po načrtu. Hitra sprememba vremena, močen veter ali okvara čolna lahko pripeljejo do tega, da ostanemo kakšen dan ločeni od civilizacije in razkošja, zato bomo v tem članku predstavili nekaj tehnik preživetja ob morju. Testiral sem vodoodporne in viharne vžigalice, navadno kresilo, kresilo s kompasom in magnezijevo kresilo. Ali delujejo, če se zmočijo v slani vodi? Pa poglejmo.

Oglejte si našo celotno ponudbo za preživetje v naravi:

Različni pribor za netenje ognja

TEŽAVE

Če se znajdemo na otoku ali na nenaseljenem območju brez civilizacije, kjer nam vreme, okvara ali poškodba plovila ne omogočajo, da bi se vrnili, se sprijaznimo s tem, da bomo kakšen dan morali preživeti v tem okolju. Naj nas ne zajame panika; poiščimo oz. naredimo zavetje, priskrbimo si pitno vodo in hrano, zakurimo ogenj. Reševalna ali iskalna akcija bo stekla takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, predvsem pa ostanimo mirni in zbrani.

SIGNAL SOS

Ob težavah na najbolj vidna mesta označimo, da potrebujemo pomoč. To lahko storimo tako, da na obalo ali najbolj vidno mesto raztegnemo kakšen kos svojega oblačila, ponjave, vrečke. Veliko je tudi naplavin in ostalih smeti, ki nam lahko pomagajo. Če imamo v svoji opremi raketo, svetilno palico (snaplight) ali dimni signal, za klic v sili uporabimo tudi to. Sam sem napis na obali izdelal iz kamenja, prav tako kamnitega možica. Pomagajmo si s tem, kar imamo na razpolago, in bodimo čim bolj vidni!

Dva primera SOS signala iz kamenja

ZAVETJE

Čeprav se nahajamo ob morju, so noči lahko hladne. Ponavadi je prisoten tudi veter, posledično na odprtem terenu brez zavetja lahko pride do podhladitve. Če imamo mokra oblačila, se nam čas preživetja še skrajša. Zavetje si lahko zgradimo v gostem rastju, pod vejami dreves, v grmovju ali pa najdemo kakšen naraven bivak (votlino). V primeru, da drevja in grmovja ni, ga lahko zgradimo tudi iz kamenja ali drugega materiala, ki nam je v danih okoliščinah na voljo. Kamenje zlagamo v obliki kroga ali polkroga do višine, ko vzpostavimo dobro zavetje pred vetrom, če bivak pokrijemo, pa tudi pred direktnim dežjem. Če imamo možnost, bivak posteljemo s travo, borovimi iglicami ali drugim rastjem, ki nam je na voljo.

Dva primera zavetja pred vetrom v našem bivaku

PITNA VODA

Morske vode ne pijemo! Čeprav imamo z iskanjem pitne vode lahko veliko težav, ne obupajmo. Če je kakšen dan prej deževalo, deževnico poiščemo in najdemo v skalnih kotanjah, med debli zraščenih dreves, v primeru dežja pa jo lahko uživamo direktno. Pri lovljenju dežja nam pomaga kakšna plastenka ali pločevinka, ki jo najdemo ob obali, namočimo pa lahko tudi kos svojega oblačila, ki ga kasneje ožamemo. Pitno vodo dobimo še iz listov dreves ali morske vode s pomočjo sončne toplote in kondenzacije. Morsko vodo lahko v pločevinki ali posodi zavremo, kapljice pare pa ulovimo s pokrovom. Količina pridobljene vode je majhna, zato bodimo veseli vsake kapljice pitne vode, ki nam pomaga preživeti. Izogibajmo se oleandra, ob morju zelo razširjene grmovnice z lepimi raznobarvnimi cvetovi. Pri nas oleander bolj poznamo kot okrasno rastlino. Je zelo strupen in toksičen, njegovo uživanje je lahko hitro usodno.

OGENJ

Odlično netivo za kurišče

Z iskanjem netiva in kuriva nisem imel težav. Našel sem ogromno suhe trave in borovih iglic, borove smole, storžev in ostalih vejic in vej, ki nam pomagajo pri kurjenju in kasneje pri vzdrževanju ognja. Kljub nočnemu deževju in pihanju sem v gostem rastju pod borovci in grmovjem nabral dovolj netiva, da sem s pomočjo kresila lahko zakuril. Zaradi požarne varnosti večjega ognja tukaj nisem zakuril. Tveganje za požar je bilo preveliko, saj je bila zemlja presuha, čeprav je v zadnjih dneh večkrat deževalo. Vsa kurjenja sem zaradi varnosti opravil na obali, kjer je veliko kamenja in peska, s tem so možnosti, da bi se ogenj razširil, veliko manjše. Tudi slani test magnezijevega kresila je uspel, vse sem dobro namočil v morski vodi. Pri kresilu kljub slani vodi dobimo močno iskro.

HRANA

Ob obali in na njej sem hrano hitro našel. Nekaj rastlinja (oljke z olivami, fige, robide, …) na skalah, v morju školjke, med kamenjem pa zelo veliko rakovic. Zaradi filtriranja morske vode lahko školjke in raki vsebujejo škodljive mikroorganizme, zato jih ne uživajmo surovih. Prekuhajmo jih, saj vrenje uniči večino bakterij. Orodja za lovljenje rib lahko izdelamo s pripomočki, ki jih imamo ali jih najdemo ob obali. V času gnezdenja ptic so nam na voljo jajca, vendar le takrat, ko nam gre res za preživetje! PTIC NE PREGANJAMO IN NE UNIČUJEMO NJIHOVIH GNEZD!

ORODJE IN PRIPOMOČKI

Večino orodja lahko izdelamo sami

Dobrodošel je vsak naravni pripomoček, ki nam v situaciji preživetja omogoča ali olajša delo. Na obali sem našel veliko kamenja različnih oblik in velikosti, ki ga lahko uporabimo za različne namene (kopanje, zabijanje, rezanje, …). V pomoč so nam lahko tudi drugi materiali, od plastike do kovine, različne vrvice, mreže, pločevinke, ki jih naplavi morje. Pri rezanju nam poleg ostrih kamnov pomagajo še odmrle lupine školjk, ki jih naplavi morje in jih naberemo ob obali.

S pomočjo materialov, ki sem jih nabral na obali, in žepnega noža, sem izdelal preprosto kamnito sekiro. Hitro sem našel kamen primerne oblike, plastično in kovinsko vrvico in lesen ročaj. Ročaj sem s pomočjo žepnega noža razcepil, vanj vložil kamen in vse skupaj povezal z obema vrvicama, s čimer sem dobil priročno sekiro, ki nam lahko pomaga pri grobem sekanju, kopanju, zabijanju, pri lovu in obrambi, odstranjevanju in razbijanju školjk. Ostrino rezila sekire izboljšamo s tem, da z njo drgnemo ob drug kamen.

Narava nam na morju in ob morju ponuja res veliko, kljub toplemu in ugodnemu vremenu pa se lahko zgodi, da nam pokaže svojo temno stran. Takrat smo postavljeni v situacijo, kjer nam veščine, močna volja, vztrajnost in znanje pomagajo, da nam je čim bolj udobno in da preživimo. Predvsem pa nikoli ne obupajmo!

Primož Hanžič